Slabo vreme : Mepijevci = 1 : 0
Tokrat so mepijevci hodili kot kot mačka okrog vrele kaše – Kranja
V četrtek, 30. 5. 2024, smo se Mepi zlatniki polni navdušenja zbrali na Olševku, kjer smo začeli svojo najbolj nenavadno odpravo do sedaj. S težkimi nahrbtniki smo se polni energije odpravili na pot. Ta nas je peljala čez Štefanjo Goro do Preddvora, kjer so nas ujele prve dežne kaplje, kar nam ni predstavljalo težave, saj smo mepijevci odlično pripravljeni na vse vremenske razmere. Hitro smo oblekli pelerine in kljub dežju srečno prispeli do cilja prvega dne, do Bašlja. Zaskrbljeno smo pogledovali v nebo, ker je bila vremenska napoved za to noč precej slaba. Na cilju pa nas je nenadoma presenetilo sporočilo mentorjev: »Zaradi oranžnega alarma je odprava prekinjena, jutri morate vsi v šolo k pouku!« Polni razočaranja smo šli domov.
Odpravo smo nadaljevali v soboto, ko so se nam pridružili še srebrniki in brončki. Začeli smo v Kovorju. Ta dan pot ni bila preveč naporna, del nje smo prehodili ob reki Savi, v spominu pa sta nam najbolj ostala Fuksova brv in Pusti grad. Utaborili smo se v Spodnji Lipnici, in to kar v konjski maneži. Zvečer se je odvil najbolj nestrpno pričakovan del odprave, krst brončkov, ki smo ga pripravili zlatniki. Ob ognju in pečenih penicah smo se zelo nasmejali, pridobili pa smo še nekaj »tapravih« mepijevcev.
Po dveh dneh slabega vremena smo v nedeljo končno dočakali sonce. Po začetnem vzponu smo pot nadaljevali večinoma po ravnem. Presenetil nas je manjši potok, kjer smo si morali za prečkanje sezuti čevlje. To nam je osvežilo utrujene noge. Ker smo bili že precej utrujeni, nam je ponagajala orientacija. Pomagali smo si z azimutom in po brezpotjih končno prišli do cilja v Zgornji Besnici. Popoldne je ob druženju, odbojki in frizbiju hitro minilo. Zvečer so nas doleteli močni nalivi. V strahu pred poplavo smo svoj šotor zaščitile s plastičnimi vrečkami ter tako mirno prespale noč. Brončki pa so se deževni noči izognili, saj so uspešno zaključili svojo prvo odpravo.
Na ponedeljkovo jutro smo srebrniki in zlatniki mokre šotore hitro pospravili in začeli najnapornejši dan odprave. S težavo smo sopihali v klance, ki jim ni bilo videti konca. Poleg napornih vzponov, je dan otežilo tudi slabo vreme, saj kar ni nehalo deževati. Kljub utrujenosti in poplavi v čevljih smo odpravo ponosno zaključili v Dorfarjah.
Ta pustolovščina se nam bo vtisnila v spomin kot zelo neobičajna, a hkrati tudi izjemno prekrasna. Čeprav smo hodili po bližnjih krajih, ki so nam bili že znani, smo jih s težkimi nahrbtniki na ramah doživeli malo drugače. Odkrili smo veliko novih poti, ki si jih bomo zapomnili tudi po pogovorih, smehu in novih izkušnjah.
